[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ali se strinja0 , da logika ni bila ustvarjena, tako kot je
bilo ustvarjeno vesolje, ampak je obstajala pred stvar-
stvom in je osnova stvarstva.
Ker brez logike tudi logike ni moÏno ustvariti, domne-
vam, da je logika veãna izven ãasa in prostora.
âe bi trdila, da logika ni ena od razseÏnosti Boga, bi
to pomenilo, da priznavava izven ãasa in prostora ob-
stoj logike, noãeva pa jo prepoznati kot Stvarnika, ãe-
prav Sveto pismo tisto, kar obstoji izven ãasa in prosto-
ra, imenuje Bog. V Svetem pismu pi0 e, naj tisto, kar je
obstajalo pred stvarstvom in je osnova in povzroãitelj
stvarstva, imenujemo Bog.
Mislim, da ima0 prav. Vendar pa se mi zdi Bog v obliki
logike preskromen glede na veliãino stvarstva in dose-
danje predstave o Bogu.
Rekel sem, da je logika le ena od razseÏnosti Boga.
Bog je seveda mnogo veã kot logika. Boga sku0 ava opi-
sovati z besedo logika, pa tudi z besedo ustvarjalnost,
ljubezen, zavedanje in drugimi. Boga ljudje skozi logiko
46
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
vidimo zelo omejeno. Seveda pa je tudi omejeno gle-
danje Boga neprimerno veã, kot ãe ga sploh ne bi vide-
li.
·e malo razmisliva o logiki.
Logika je popolna. Logika nima izjem tako, kot
izjeme nastopajo v naravnih zakonih. Logiki niã
ne manjka. Nimam predstave, kaj bi se pri logiki
sploh dalo spremeniti.
Ali ve0 , kaj sem v tvoji zadnji misli napravil. Besedo lo-
gika sem tudi tu v mislih spreminjal v besedo Bog in
tudi dobil zanimivo zgodbo o Bogu.
Ugotovitve kaÏejo stvarstvo kot rezultat smiselnega
poãetja. Kot vidi0 za nakljuãje kot izvor nastanka vesolja
ostaja zelo malo miselnega prostora.
Po vsem tem, ko ugotavljava, da obstoji nekaj, kar je
veãno in presega stvarstvo, ko prepoznavava, da
stvarstvo na vsakem koraku odraÏa genialni navdih, s
tem pa zavedanje in ustvarjalnost, bi se sam sebi zdel
sme0 en, ãe bi trdil, da tega, in s tem Stvarnika, ne opa-
zim.
47
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Ustvarjalnost
Vesolje je torej smiselno. Jaz sem del vesolja, zato je
tudi moj obstoj smiseln, ãe Ïe ne pomemben. Smiseln-
ost mojega obstoja zahteva smiselnost mojih dejanj.
V tem poglavju sku0 am doumeti, katera moja dejanja
so smiselna.
48
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Spra0 ujem se, zakaj se lotevava raziskovanja
Stvarnika in drugih nama oddaljenih stvari. Zakaj se ne
pogovarjava o neãem, kar se dogaja danes in naju bolj
zadeva?
Preden si ustvariva konãno sodbo o staromodnosti
zapisov Svetega pisma, predlagam da se ne prenagliva
in da si jih podrobneje ogledava. Eden od zapisov, ki bi
ti lahko zveneli staromodno, je zapis, da je Bog ustvaril
ãloveka 0 esti dan stvarjenja. Menim, da je ãlovek v
stvarstvu prisoten 0 ele malo ãasa.
Milijoni let pa res ni tako malo!
Koliko je milijon let, bova ocenila na naslednji pri-
merjavi. Znanstveniki znajo oceniti starost vesolja. âe
skrãiva starost vesolja na en dan, bi ãlovek po tej pri-
merjavi na Zemlji obstajal 0 ele nekaj sekund. âlovek je
stvaritev vesolja. âe je bil v primerjavi s starostjo vesolja
ustvarjen ravnokar, se je moralo stvarjenje vesolja rav-
nokar tudi konãati, 0 e bolj verjetno pa je, da se stvarst-
vo vesolja 0 e ni konãalo, ampak 0 e vedno traja.
âe stvarjenje vesolja 0 e traja, bi morala to na nek naãin
opaziti.
Stvarjenje vesolja je lepo opisal Darwin v evoluciji
Ïivih bitij. Ustvarjalna sila v vesolju, ki jo midva imenu-
jeva Bog, ustvarja naravne zakone in vpliva na Ïivljenj-
49
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
ske razmere tako, da se Ïiva bitja prilagajajo okolju.
Ustvarjajo se nova in nova Ïiva bitja z zelo zanimivimi
lastnostmi. Evolucija seveda ni edini naãin ustvarjanja
sprememb. Spremembe povzroãajo tudi mutacije in
modifikacije v kromosomskem sistemu ter verjetno tudi
druge oblike kvalitativnih sprememb v razvoju Ïivih
bitij.
·koda, da evolucija Ïivih bitij poteka prepoãasi, da bi to
lahko opazila. Ali lahko nastajanje vesolja opaziva 0 e
na kak drug naãin?
Seveda. Poglej, Mozart je ustvaril ãudovito glasbo.
Govorimo, da jo je ustvaril, ker je ta glasba zares nastala
iz niã; kot posledica Mozartove genialnosti in ustvarjal-
nosti. Tudi njegova glasba je del vesolja. Pred Mozartom
te glasbe ni bilo, po Mozartu pa na delãku vesolja, na
Zemlji, ta glasba razveseljuje Zemljane. Dejstvo je, da
Mozartova glasba obstaja in da je bila ustvarjena. Skle-
pava lahko, da je delãek vesolja ustvaril tudi Mozart.
Vpra0 ajva se, ali si ni mogoãe Bog izbral Mozarta za
svojega pomoãnika. Ali ni Mozart Bogu pomagal pri
[ Pobierz całość w formacie PDF ]